Izpoved nekdanje menedžerke Rimca: po razočaranju v Moskvi je prišel Porsche

V avtomobilski industriji do vodilnega položaja pripleza le malo žensk. Monika Mikac, nekdanja menedžerka podjetja Rimac Automobili, danes pa izvršna direktorica investicijskega sklada NAD Capital s sedežem v Veliki Britaniji, je ena redkih, ki ji je to uspelo.

Videna kot rastoča zvezda v avtomobilski industriji že več kot desetletje zbira sredstva za podjetja v segmentu električnih avtomobilov. Kot pravi, je doslej zagotovila financiranje v višini več kot 100 milijonov evrov za različna podjetja.

Od novinarstva do avtomobilske industrije

Diplomirala je iz politologije in delala kot novinarka, a ne dolgo. V avtomobilsko industrijo se je, kot pove, podala nenačrtovano.

Vse se je začelo leta 2011 v garaži Mateja Rimca, hrvaškega podjetnika in lastnika podjetja Rimac Automobili. “Želela sem, da naredimo najhitrejši avtomobil na svetu,” je Monika Mikac povedala na Forbes Power Women’s Summitu v Beogradu konec preteklega meseca.

V podjetju Rimac Automobili je prešla pot od garažnega podjetja s peščico zaposlenih do podjetja s 400 zaposlenimi, kjer je zasedala položaj direktorice poslovanja.

“V začetku je v garaži manjkala ženska roka … Soočili smo se z izzivi in se začeli učiti. Takrat nihče od nas ni imel nobenih izkušenj v avtomobilski industriji. Morala sem veliko delati na sebi in se učiti, da sem lahko vodila ekipo,” priznava.

Več vlog hkrati

Ker je imel Rimac v začetku le nekaj zaposlenih, so bile njene naloge zelo zahtevne. Dokler niso zaposlili več oseb in definirali jasne smeri, je opravljala več vlog hkrati – odnosi z javnostmi, marketing, finance, administracija in prodaja.

Ko je odhajala, so zaposlili pet ljudi, da so pokrili vse njene naloge.

Ni bilo lahko, zdaj pa lahko reče, da ni čarobne formule; pot podjetja od začetka je polna vzponov in padcev, še posebej v avtomobilski industriji in segmentu električnih vozil, ki je bil do takrat manj poznan.

“V začetku je bilo veliko trenutkov, ko nismo vedeli, ali bomo uspeli in kaj bomo naredili. Pogosto nismo vedeli, kako bomo prihodnji mesec izplačali plače oziroma kakšna je prihodnost podjetja,” se spominja.

Pot negotovosti

Tudi ko so v začetku leta 2014 pridobili prvo investicijo, negotovosti ni bilo konec. Znašala je le dva milijona evrov in ni zadostovala za vse potrebe, saj avtomobilska industrija zahteva velika vlaganja.

“Šele proti koncu leta smo uspeli zaključiti večje runde financiranja. Bilo je veliko vzponov in padcev, a za mene odhod ni bil možnost,” pravi Monika.

Padci so sestavni del vseh panog, tudi avtomobilske

Opisala je padec, ki ji je najbolj ostal v spominu zaradi vsega truda, vloženega v projekt.

Našli so stranko iz Rusije in poskušali podpisati pogodbo za razvoj športnega avtomobila. “Z njimi smo se dolgo pogajali in pogodba je bila pripravljena. Od proizvodnje, kako bo izgledal, kje bo izdelan vsak del … Pred podpisom so rekli, da mora njihov direktor preizkusiti avtomobil v Moskvi,” pripoveduje Mikac.

Prosili so, da bi test potekal bližje v Evropi, ker so v projekt vložili vsa razpoložljiva sredstva.

“Potencialni kupec je odgovoril, da mora biti v Moskvi, in privolili smo v tveganje, da bomo izplačevali plače za to pot. Upali smo, da bomo to lahko nadomestili po podpisu pogodbe,” je Mikac povedala za Forbes Srbija.

Ko so prispeli v mrzlo Moskvo, jih je pričakala skoraj sovražna atmosfera. “Začeli so preverjati, ali ima avto domet, zmogljivosti. V enem trenutku so ga, ker ni bil registriran, odpeljali na testno stezo, čeprav je znano, da ni isto voziti tak avto na cesti in na testni stezi,” se spominja sogovornica.

Mate (Rimac) je potem prodal očetov Harley-Davidson in ta denar smo porabili za plače.

Monika Mikac, nekdanja managerka pri Rimac Automobili, o poslovnih začetkih

“Vozi ga, dokler ga ne uničiš”

Spomni se, da je takratni direktor ruskega potencialnega kupca prišel k svojemu vozniku in mu rekel: “Vozi ga, dokler ga ne uničiš.”

Na koncu je rekel, da so navdušeni nad zmogljivostjo, dometom in da je vse odlično, vendar da vseeno ne bodo kupili super športnega avtomobila brez zvoka.

“Da električni avtomobili nimajo zvoka, je vedel že preden smo avto pripeljali v Rusijo. Odšli smo v hotel v oddaljenem delu Moskve. Zaprli smo se v sobo in ves večer gledali v strop in se spraševali, kaj bomo zdaj povedali kolegom v podjetju. Nimamo za plače, nimamo podpisane pogodbe…”

Vendar, ko so se naslednji dan vrnili domov, so začeli iskati rešitev.

Prodal očetov motor, da je plačal delavce

“Mate (Rimac) je potem prodal očetov Harley-Davidson, da smo imeli za plače. To je bil zame najbolj ganljiv trenutek od vseh padcev, ki smo jih imeli,” pripoveduje Monika.

Medtem so dobili novo naročilo s strani drugega podjetja iz avtomobilske industrije in nekako nadaljevali.

Ker se je Rimac soočal s težavami z likvidnostjo, je bila rešitev vzpostavitev sodelovanja z drugimi proizvajalci.

Sčasoma so spoznali, da morajo začeti prodajati tehnologijo za električne avtomobile, ker bo to prineslo večje prihodke oziroma jih naredilo privlačnejše za vlaganje. Tako so poleg proizvodnje lastnih vozil razvili tudi električne pogonske sisteme in baterije za druge proizvajalce.

Potem ko so uspeli skleniti krog financiranja s Porschejem, je to za to podjetje pomenilo preobrat.

“Sčasoma smo začeli dobivati nove pogodbe. Od takrat je podjetje samo raslo,” pravi Mikac.

Vedela, da podjetje ne bo propadlo

Monika se je leta 2018 odločila, da je čas za odhod. Takrat je Mate Rimac imel 400 delavcev. Danes jih je več kot 1.000.

“Vedela sem, da ni več možnosti, da bi podjetje propadlo. Morda se bo preusmerilo, vendar ne bo propadlo. Metaforično rečeno: otrok je zrasel in takrat sem si iskreno želela vzeti nekaj prostega časa. Želela sem si odpočiti in oditi na kakšno potovanje.”

Pravi, da je tisto, kar se je naučila v Rimcu, pa tudi kasneje v drugih podjetjih, da je za vsak tim najbolj pomembno, da ima zaposlene, ki lahko dosežejo samostojnost. Da lahko opravljajo delo, ne da bi jih ustanovitelj ali direktor vodil in jim dajal naloge.

“Naslednja, nič manj pomembna stvar je, da ima vodja dobro vizijo, ki jo enostavno prenese na celoten tim. Mate je eden od ustanoviteljev, ki ima jasno vizijo, kam želi iti,” pravi. To je nedvomno prispevalo k rasti podjetja, pravi Mikac.

Po njenem odhodu je Rimac sklenil tehnološko partnerstvo s Hyundaijem in Kia Motors, skupno podjetje s Porschejem Bugatti Rimac …

Najbolj pomembno je, da ima podjetje zaposlene,ki (…) lahko opravljajo delo, ne da bi jih ustanovitelj ali direktor vodil in jim dajal naloge.

Monika Mikac, nekdanja managerka pri Rimac Automobili

Odločilna je bila majhnost ekipe

Ko so prijatelji izvedeli, da odhaja iz podjetja Rimac Automobili, so Mikac vabili v različna podjetja.

Eno od njih je bilo QEV Tehnologies v Barceloni, ki nudi inženirske storitve avtomobilski industriji, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z elektrifikacijo. Ponudili so ji mesto direktorice za poslovni razvoj v družbi, ki se je potegovala za naložbo Evropske investicijske banke (EIB) v višini 17 milijonov evrov.

“Ko sem stopila v to podjetje, sem videla prednost majhne ekipe 50 ljudi,” se spominja sogovornica. “Ko podjetje zraste, je težko ohraniti iskro, da vsi delajo za isti cilj. To me je zelo pritegnilo. Tudi veliko lažje je, ko je na vodilni ustanovitveni poziciji ena oseba. Če jih je več, je več mnenj. Ko ena oseba določa glavni cilj in smer, kam naj se gre, je to čarobna formula. Eno brez drugega ne gre.”

Ob njenem obisku je podjetje imelo projekt na Filipinih, kjer so izvajali elektrifikacijo avtobusov. To se ji je zdel velik izziv, zato je sprejela ponujeno delo.

Tako je nek petek prenehala delati v Rimcu, že po vikendu pa je bila v ponedeljek v Španiji. “Toliko o mojem daljšem dopustu … Preprosto se je tako zgodilo, čeprav tega nisem načrtovala. Moj podjetniški duh je takšen, da ko mi je nekaj všeč, imam željo, da nadaljujem z delom in raziskovanjem,” pojasnjuje.

Kasneje se je Monika posvetila mentorstvu in pomoči drugim podjetjem pri njihovem razvoju in rasti. Zaključila je Venture Capital Executive Program na Berkeley ExecEd v ZDA.

Zdaj je članica upravnega odbora v Turbo Energy Solar Innovation, španskemu podjetju, ki s podjetjem, ki trži tehnologijo sončnih baterij z umetno inteligenco, kotira na ameriški borzi Nasdaq.

Kot poslovni angel podpira start upe

Aktivna je tudi kot poslovni angel in svetovalka upravnega odbora v treh tehnoloških podjetjih – Oilstainlabs, Hubigg in Splx. Kot vlagateljica v start upe pravi, da ima vsak sklad tveganega kapitala svojo idejo, v kaj vlaga.

Specifika sklada NAD Capital, kjer je trenutno izvršna direktorica, je, da vlagajo v celoten segment električne mobilnosti. Do zdaj je NAD Capital vložil v 13 startupov in izvedel tudi nekaj “izhodov”.

Trudijo se vlagati v podjetja, katerim lahko pomagajo na poti rasti. Pri delu s podjetji je dobila vtis, da mnogi nimajo ideje, kako doseči prvo prodajo. A brez tega ni rasti oziroma podjetja ne bodo zanimiva za sklade tveganega kapitala, poudarja. “Njihova vprašanja in dileme so večinoma usmerjena v to, kako se odpreti novim trgom in širitvi, oziroma kako iz te regije iti ven in prodati nek izdelek,” pravi.

Zaradi tega Monika trenutno skupaj s partnerji na Hrvaškem ustanavlja nov sklad NVision Ventures, ki bo vlagal v to regijo. Sklad ne bo osredotočen samo na mobilnost, ampak tudi na umetno inteligenco, različne digitalne rešitve, personalizirano zdravstvo …

Pravi, da je ob pogovorih s partnerji prišla do zaključka, da ima regija jugovzhodne Evrope velik potencial, ni pa dovolj kapitala. “Spadamo med najhitreje rastoče regije v Evropi. Obstaja talent, vrednost podjetij narašča, a razpoložljivost kapitala močno zaostaja,” pripoveduje.

Izzivi v avtomobilski industriji

Kar zadeva trenutne izzive v avtomobilski industriji, Monika Mikac pravi, da je največje vprašanje, ali se bodo podjetja osredotočila na električna vozila ali ne.

“Velik skok povpraševanja v Evropi se je precej upočasnil. Kitajci so naredili preboj in vse bolj prihajajo s svojimi električnimi avtomobili na evropski trg. Veliki proizvajalci razmišljajo, ali bodo nadaljevali s hibridi, in to so zdaj vsi veliki izzivi za to industrijo,” sklene Mikac.

Avtorica izvirnega članka je Jelena Andrić, Forbes Srbija.